Kaj je joga

Joga je ena najstarejših ved, ki obravnava celostno podobo človeka- zajame telo, duh in um. Beseda Yoga je izpeljanka iz Sanskrtske besede yuj, kar pomeni povezati, združiti, usmerjati in fokusirati. Je disciplina intelekta, uma in emocij. Vsak človek je kondicioniran z vzgojo in okoljem v katerem odrašča. Podvrženi smo miselnim vzorcem in napačnim predstavam, ki nas omejujejo, da jasno in zavestno delujemo. Namen joge je, da se osvobodimo teh ovir in najdemo svoj notranji mir. Kdor s svojimi mislimi izraža ljubezen in spoštovanje do samega sebe, lahko to prenese in izrazi tudi do sočloveka. Vedno se vse začne pri nas in z nami. Z rednim prakticiranjem nam joga preko dihalnih tehnik, meditacij in asan omogoča ta celostni pristop do sebe.

Zavestno dihanje

Zavestno dihanje ali v Sanskrtu Pranayama , je jogijska praksa fokusiranja na dih. V Sanskrtu prana pomeni življenska energija in yama pomeni nadzor.  Dihanje se zgodi avtomatično, brez kontrole in zato se tej življensko pomembni funkciji pogostokrat ne posveča dovolj pozornosti. Način kako mi dihamo zrcali stanje našega telesa in duha. Vsaka misel ali emocija se izrazita v obliki mira/nemira, napetosti/sproščenosti in sproži biokemično reakcijo v telesu. Naravni dih je pogostokrat plitev, neenakomeren in podvržen nezavednim dihalnim pavzam, kar zrcali nemiren in nefokusiran um. Če smo sproščeni, je dih globok in umirjen in tako kot dih vpliva na duha, tako tudi duh vpliva na dih. S pomočjo tisočletja starimi tehnikami zavestnega dihanja lahko spremenimo nezavedne dihalne vzorce in vzpostavimo enost med dihom, duhom in telesom. Po jogijski filozofiji naj bi si z rednim prakticiranjem pranayam dvignili življensko energijo. 

Meditacija

Že več kot dva tisočletja se meditacija prakticira kot učinkovita metoda s pomočjo katere lahko posameznik obrne svojo pozornost iz zunanjega sveta, v svoj notranji svet. Pomaga nam, da umirimo um, najdemo notranji mir in sporščenost. Naš um skače iz ene misli na drugo ( monkey mind) in pogostokrat ne opazimo, da večina naših misli sledi enakim vzorcem in da se misli ne razvijajo naprej ali odmislijo do konca. Zato je koristno, da si vsak dan uzamemo par minut pavze od toka misli in začutimo svoj dih.

Asane

Položaji telesa, ki se jih prakticira v jogi, se imenujejo asane. Skozi stoletja so učitelji joge razvijali in dopolnjevali različne težiščne točke v različnih položajih, tako da danes poznamo čez 1000 različnih asan. Praksa asan ima pozitivne učinke na stabilnost, fleksibilnost in moč telesa. Asane delimo glede na to na katere dele telesa se osredotočajo. Tako poznamo stoječe asane, predkloni, zakloni, zasuki, arm-balance in sprostitvene asane. V asani stremimo k temu, da najdemo ravnotežje med stabilnostjo in lahkotnostjo. To pomeni, da smo zakoreninjeni v položaju s celim telesom in hkrati mirno in enakomerno dihamo. Zato pogostokrat označujemo dih, kot notranjega učitelja, ki ga je potrebno poslušati.